Predelava mleka na kmetiji Hecl iz Orehove vasi

Dopolnilno dejavnost predelave mleka imajo od 2011. in v tem času se je paleta njihovih izdelkov razširila že na 43 izdelkov.

Danes 26-hektarska v prirejo mleka usmerjena kmetija Hecl se nahaja  na obrobju Dravskega polja,  v Orehovi vasi pri Mariboru , nedaleč od letališča Edvarda Rusjana. Vso osnovno krmo za čredo, ki ob kravah predstavlja tudi mlado živine za obnovo, in skupaj znaša 35 glav, pridelajo na kmetiji. Dokupujejo le beljakovine in mineralno- vitaminske dodatke.

Pri pridelavi poljščin in pripravi krme, krmljenju živine, predelavi mleka in trženju  je osrednja osebnost Peter. Žena Martina, s katero sta kmetijo prevzela leta 1996, je kot pravnica zaposlena. Sicer pa na kmetiji živita še dve generaciji: njuna otroka Nika in Enej, ter babica Neža. Zlasti za delo v hlevu in na njivi imajo za polovični delovni čas zaposlenega človeka, za večja dela na polju in na sejani travinji pa najemajo storitve. 

Krave

Skupaj jih je 35 in so črno bele pasme. Okrog njih se vse vrti, saj je od njihove mlečnosti in kakovosti mleka odvisna tudi uspešnost kmetije. Pozornost posvečajo tako izboru sort za pridelavo krme, sami njeni tehnologiji, skladiščenju, še bolj pa sestavi krmnega obroka in počutju živali.

Krave so glede na prirejo mleka razdeljene v dve skupini, pojasnjuje Peter. Krmni obrok pripravljajo v mešalni prikolici kot enolončnico. Vse komponente v njem so homogeno premešane in usklajene s potrebami glede na njihovo skupino. Zavedajoč se, da krave molzejo pri gobcu, je visoko na lestvici prireje mleka tudi počutje živali. »Tako imamo na rešetkah v hlevu gumi podložke, prav tako na ležiščih. Hlev je opremljen tudi s štirimi ventilatorji in tušem, kar omogoča ugodno klimo v hlevu,« pravi. Prisegajo na molzišče ribja kosti 2 x 5, čas molže je 50 minut. »Vsaka krava ima okrog vratu senzor gibanja, ki nam omogoča nadzor in rabi kot pomoč pri plodnosti«

Sogovornik je ponosen tudi na doseženo mlečnost krav v čredi in kakovost namolženega mleka Mlečnost v hlevu se giba med 8.500 in 9.000 litrov v standardni laktaciji s povprečno tolščo 4,1 % in beljakovinami 3,3 %. Vso mleko je v extra kakovostnem razredu.

Peter v proizvodnem obratu

Predelava mleka

»Za dopolnilno dejavnost predelave mleka na domu smo se odločili po velikem padcu cene mleka v letih 2008 in 2009,« je pojasnil in dodal, da so bili začetki v novi dejavnosti, še bolj pa pri trženju,  težki in jih ne bi rad ponovil.

Na leto že predelajo okrog 130.000 litrov mleka, razliko pa prek Kmetijske zadruge Hoče prodajo v Ljubljanske mlekarne.

»Osnove za predelavo mleka sem najprej pridobil na KGZ Ptuj, kasneje pa z udeležbo na različnih tečajih in seminarjih, tudi v Avstriji, Nemčiji in Franciji,« se spominja. Čeprav je znanja z bogato paleto izdelkov iz njihove predelave osvojil že veliko, ga ni nikoli dovolj, pove.  »Učenja ni nikoli konec, vsaj pri meni ne. Tako spoznavam nove prijeme, nove recepture pri predelavi mleka, pa tudi trženju.« Vse sestavine za stabilizacijo in usirjanje mleka, okuse in dodatke dokupujejo in vse sestavine so  certificirane s certifikati Pridelano brez GSO in Izbrana kakovost.  

»Proizvodnjo, v kateri se občasno poslužujem tudi študentskega dela,  poskušamo čim bolj avtomatizirati. Tako da smo se pred leti odločili za stroj za polnjenje jogurtov in etiketiranje, kar nam je občutno olajšal delo,« pravi in dodaja, da zato,  ker večina proizvodnje poteka na tradicionalni način, je potrebno nekoliko več ročnega dela (polnjenje skute, namazov, izdelava in nega sirov).

Peter Helc: »Sledljivost surovine je naša pomembna konkurenčna prednost. Ker je mleko za predelavo namolženo na kmetiji, imamo nadzor že od pridelave krme, molži in kasneje tudi predelavi mleka. To ni enostavno. Kot potrošnik bi si želel, da bi imel možnost kupovati stvari, ki imajo tako sledljivost in nadzor.«

Ob jogurtih so se zlasti specializirali v trde sire.

Izdelki

Vse izdelke iz njihove pridelave je mogoče dobiti  v lastni prodajalni na kmetiji v Orehovi vasi št.44. Sicer pa tudi v trgovski verigi sistema Mercatorjih v SV Sloveniji, E.Leclerc Maribor v zadrugi Dobrina v Mariboru, marketu Spar v Rušah, trgovini Škrnicelj na Ptuju. Lani so v okviru projekta Lojtrca domačih začeli sodelovati tudi s podjetjem Lidli Slovenija. Petra Hecla veseli, da so mlečni  izdelki z njihove kmetije vse bolj prisotni tudi v javnih zavodih (vrtci, šole, domovi za starejše) v Mariboru in bližnji okolici.

Kakovost njihovih izdelkov potrjujejo tudi rezultati s številnih ocenjevanj. Najbolj Dobrot slovenskih kmetij  na Ptuju, kjer so prisotni vse od začetka dejavnosti. Doslej so tam osvojili 16 zlatih in 8 srebrnih priznanj. Kar nekaj priznanj pa se je v šestih letih nabralo tudi na mednarodnih ocenjevanjih v okviru kmetijskega sejma Agra v Gornji Radgoni. Posebej izpostavlja Veliko zlato medaljo za trdi sir s prano skorjo in srebrno medaljo za mehki francoski sir kamember (Camembert).

Sogovornik je prepričan, da je z izdelki potrebno sodelovati na ocenjevanjih, saj na ta način dobiš tudi kakšno neodvisno informacijo. »Če je dobra, je vzpodbuda, če nekoliko manj, pa izziv, kako izboljšat izdelek.«  V prihodnje načrtujejo sodelovati tudi na drugih mednarodnih ocenjevanjih.

Proizvodni program mlečnih izdelkov kmetije Hecl  je: domači jogurti (25 različnih okusov), jogurt s sadjem, z medom, jogurt brez laktoze, skuta in skuta brez laktoze, lahka skuta, skuta s sadjem, skutin namaz, sveži sir «Sirček«, sir za žar, poltrdi sir, dimljen poltrdi sir, trdi sir in sir Camembert.

Mehki sir kamember s prekrito snežno belo plesnijo.

Načrti

Ker je njihova kmetija umeščena skoraj na sredini vasi, najboljša kmetijska zemljišča pa v okolici »golta« tudi vse večja industrijska cona Hoče in v neposredni bližini tudi zloglasna avtomobilska tovarna Magna,  nimajo veliko možnosti za širitev. S tem delijo usodo številnih kmetij v okolici.

»Ker so tudi načrti države na tem območju usmerjeni  v industrijo in turizem, in žal ne kmetijstvo, tudi nam ni preostalo drugega, kot da se počasi pričnemo prilagajat novim pogojem kmetovanja, z izdelki in njihovo pestrostjo pa se moramo  tudi potrošnikom oziroma razmeram na trgu.«

Poseben izziv tudi Heclovi vidijo v dodatni pestrosti proizvodnega programa oziroma paleti izdelkov. »V prihodnje bi želeli narediti nove in  večje prostore za zorilnico sirov,  ki nam bodo omogočili naredit še kakšen odličen sir. Na novo lokacijo bi radi preselili tudi prodajalno, ki smo jo doslej že dvakrat širili, pa uredili degustacijsko sobo in morda tudi apartmaje.«

Glede na to, da bodo letos dopolnili 10 let obratovanja predelave na kmetiji,  Peter meni, da niso bili pozni pri registraciji dopolnilne dejavnosti. V nekem trenutku so se določeni dogodki združili in pri njih izzvali reakcijo obrambe, obstoja in preusmeritve kmetije. »Vse to je v meni sprožila strast ustvarjanja nekaj novega, drugačnega. Ta dejavnost nam omogoča udejanjanje vseh naših idej, spodbuja pa nas tudi k inovativnosti.«

Njegov nasvet, če in kdaj se odločiti za dopolnilno dejavnost,  pa je, da izziv sprejmite, v kolikor je dovolj delovne sile na kmetiji in boste tudi novo izbrano dejavnost opravljali s srcem. Dejavnost namreč terja zelo veliko časa in posledično trpi tudi osnovna in vaš prosti čas.

Autor: Geza Graber
Fotografije: Jernej Srebrnič
Vir: Tednik Kmečki glas, 2021