Čas za spremembe

Prevetritev razmišljanja in delovanja

 

Čeprav so spremembe edina stalnica v našem življenju, jih težko sprejemamo. Leto 2020 nas je silovito potisnilo vanje na vseh ravneh in dejavnostih – tudi v kmetijstvu. Dejstvo je, da so izzivi, ki so zdaj pred nami, lahko hkrati priložnost. Priložnost tudi za družinske kmetije. Najmočnejši člen vsake kmetije so njeni družinski člani, ki jim delo na kmetiji ne pomeni le zaposlitve, temveč način življenja. Pri tem so zelo pomembni njihovi medsebojni odnosi, še posebej v primeru, ko na kmetiji živi in deluje več generacij. Zato je morda zdaj čas, da naredijo analizo dosedanjega delovanja kmetije in se odločijo za nov korak v razvoju kmetije.

 

Rečemo lahko, da družinska kmetija deluje skoraj kot majhno podjetje. Njeni člani morajo namreč opravljati številne naloge, ki jih izvajajo podjetja: pridelava, predelava, trženje, prodaja, promocija, nance, naložbe, uvajanje novih tehnologij, administrativnopravne zadeve idr. Manjše je število družinskih članov na kmetiji, več nalog mora izvajati ena oseba. To pa zahteva zelo široko področje znanj in izkušenj. Podatek, da je na družinskih kmetijah čedalje več visoko izobraženih gospodarjev (v letu 2017 so upravljali 12 % vseh družinskih kmetij; SURS, 2017), je zelo spodbuden, malo manj pa dejstvo, da je povprečna starost gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva še vedno dokaj visoka, in sicer 57 let (vir: https://www.stat.si/statweb/Field/Index/11/58).

 

Zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali vedno bolj zaostrena gospodarska in družbena situacija tudi družinske kmetije “potiskata” v odločitev glede njihove prihodnosti. Nasledstvo kmetije je občutljiva tema, zato je zelo pomembno, kako poteka pogovor med člani družine ter v kolikšnem času in na kakšen način bo proces nasledstva izveden. Pomembno je, da ima vsaka kmetija vizijo ter jasne kratkoročne in dolgoročne cilje. Če ustaljen način delovanja kmetije ne deluje več, so lahko mladi prevzemniki kmetij tisti, ki naredijo potrebne spremembe na kmetiji. Ker sodoben čas zahteva od nas spremembe tako v načinu razmišljanja kot delovanja, mora upravitelj kmetije sprejemati poslovne odločitve zelo hitro. Zato je zelo pomembno, da obstaja med člani družine zaupanje in da ob prenosu kmetije dobi prevzemnik pri njenem vodenju “proste roke”.

 

 

Kmetija Hecl kot primer dobre prakse

 

Dober primer prakse prevzema in uspešnega vodenja kmetije je Kmetija Hecl iz Orehove vasi iz Občine Hoče-Slivnica. Peter Hecl je kmetijo, ki ima bogato tradicijo vse od leta 1850, prevzel leta 1996. Po končani srednji kmetijski šoli se je zaposlil v Agrokombinatu Maribor, kjer je opravljal delo delovodje v poljedelskem obratu Rače. Z živinorejo in delom na kmetiji se je začel aktivnejše ukvarjati po poroki, ko sta z ženo prevzela kmetijo, ki jo je podedovala. Kot prevzemnik kmetije se je Peter svobodno odločal, kako bo nadaljeval njen razvoj, saj so vse potrebne zadeve glede upravljanja in vodenja kmetije uredili že pred poroko. “Pomembno se mi zdi, da sem na kmetijo prišel neobremenjen, brez preteklosti. Imel sem priložnost uresničiti vse svoje zamisli in novosti,” poudarja.

 

V preteklosti ni bilo veliko sprememb, danes se spremembe na trgu dogajajo zelo pogosto in hitro. Zato se na Kmetiji Hecl hitro odzivajo nanje. “Sicer nas lahko konkurenca hitro prehiti,” pove Peter malo v šali. Prav zato strateške spremembe tlijo v njem kar nekaj časa, preden se odloči. Vendar ko se odloči, mora biti izvedba ideje hitra. Vedno razmišlja o novih izdelkih in njihovem okusu, oglaševanju, drugačnem pristopu do strank. Za spremembe se odloča na podlagi cen proizvodov, surovin in nakupovalnih navad potrošnikov. Tudi zahteve potrošnikov in trgovcev so vedno večje. Vemo, da smo postali zelo potrošniška družba, ki hlepi po novih stvareh, ki se jih hitro naveliča in jih zavrže. Gre za čisti kapitalizem in malo je ljudi, ki se znajo ustaviti, pogledati okrog sebe, se zavedati svojih dejanj …

 

Od začetka delovanja kmetije do danes je bilo na njej nekaj sprememb. Začeli so s 45 kravami molznicami, danes jih je 35. Žena je še vedno v službi. Na začetku je imel gospodar eno osebo za pomoč, danes pri delu pomaga še študent. Leta 2011, ko je bila cena mleka zelo nizka, so naredili velik premik, saj so se odločili za predelovalni obrat, pozneje pa ob njem odprli še lastno prodajalno. Kmetija je danes nekoliko večja, bolj odprtega tipa in prilagojena neposredni prodaji izdelkov. Poseben kakovostni razred mleka potrjujejo številne nagrade in certikati.

 

Razlike v načinu razmišljanja in vodenja kmetije med njim in njegovimi predhodniki vidi Hecl v tem, da so imeli v preteklosti več časa, imeli so bolj družabno življenje. Zdaj je tempo življenja veliko hitrejši, manj je zičnega dela, vendar je psihična obremenitev večja, prav tako je veliko administrativnega dela. Danes se večina ljudi bori za določen ekonomski položaj, ki njim in njihovim otrokom omogoča po eni strani udobno življenje, po drugi strani pa jim veliko vzame, saj skoraj ves svoj čas investirajo v delo. Pri vodenju kmetije mu pomaga to, da je po značaju precej natančen, zanesljiv in odgovoren. V vseh teh letih je pridobil tudi nekaj komunikacijskih spretnosti.

 

Razlike v razmišljanju in odločitvah od začetka vodenja kmetije do danes opaža tudi pri sebi, delno zaradi starosti, delno pa zaradi izkušenj, ki mu jih je namenilo življenje. Prav tako vodenje kmetije zahteva vedno več znanja in veščin, zato mora slediti novostim in skrbeti za nadgradnjo svojega znanja. Poudarja, da ne smemo pozabiti, da so ljudje na kmetijah tudi očetje, matere, možje, žene, brati, sestre, tete, strici …

 

Kot vemo, je bilo letošnje leto za marsikoga izziv. Ideja, o kateri je Peter Hecl razmišljal pred dvema letoma, se je v letu 2020 uresničila. Prijavil se je na Lidlovo Lojtr’co domačih. S tem je pridobil novo prodajno pot in nove kupce tudi iz drugih krajev v Sloveniji.

 

 

Mladim prevzemnikom kmetije svetuje, naj bodo njihova vodila pri vodenju in razvoju kmetije ter načinu razmišljanja dobra poslovna
ideja, vizija kmetije in koriščenje čim več sredstev EU. Predvsem pa morajo biti drugačni.

 

Primer Kmetije Hecl nas uči, da se moramo zavedati, da tudi za kmetijstvo in za ponudnike velja, da mora vsak prevzeti odgovornost za svoje delo in svoje odločitve, saj rezultati ne pridejo čez noč. Razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja sloni na mlajši generaciji, ki je v določenih situacijah mogoče bolj pogumna, saj si upa poskusiti nove stvari. Četudi jim kdaj ne uspe, se zavedajo, da se učijo tudi iz svojih
napak in da delo na kmetiji pomeni nenehen proces razvoja.

 

Zato je zelo pomembno, da starejša generacija prenese svoje znanje na mlajšo generacijo, mlajša generacija pa z znanjem, novimi pristopi, vztrajnostjo in povezovanjem nadaljuje delo svojih prednikov. Novi časi nam dajejo možnost, da prevetrimo svoje razmišljanje, delovanje, predvsem pa, da izkoristimo priložnosti, ki so pred nami. Pri tem so dobrodošli iskreno medsebojno sodelovanje, zaupanje in spoštovanje vseh generacij.

 

Autor: Mag. Daniejela Kocuvan
Fotografije: Jernej Srebrnič
Vir: Revija Viharnik, oktober 2020