Čas za spremembe

Prevetritev razmišljanja in delovanja

Čeprav so spremembe edina stalnica v našem življenju, jih težko sprejemamo. Leto 2020 nas je silovito potisnilo vanje na vseh ravneh in dejavnostih – tudi v kmetijstvu. Dejstvo je, da so izzivi, ki so zdaj pred nami, lahko hkrati priložnost. Priložnost tudi za družinske kmetije. Najmočnejši člen vsake kmetije so njeni družinski člani, ki jim delo na kmetiji ne pomeni le zaposlitve, temveč način življenja. Pri tem so zelo pomembni njihovi medsebojni odnosi, še posebej v primeru, ko na kmetiji živi in deluje več generacij. Zato je morda zdaj čas, da naredijo analizo dosedanjega delovanja kmetije in se odločijo za nov korak v razvoju kmetije.

Rečemo lahko, da družinska kmetija deluje skoraj kot majhno podjetje. Njeni člani morajo namreč opravljati številne naloge, ki jih izvajajo podjetja: pridelava, predelava, trženje, prodaja, promocija, nance, naložbe, uvajanje novih tehnologij, administrativnopravne zadeve idr. Manjše je število družinskih članov na kmetiji, več nalog mora izvajati ena oseba. To pa zahteva zelo široko področje znanj in izkušenj. Podatek, da je na družinskih kmetijah čedalje več visoko izobraženih gospodarjev (v letu 2017 so upravljali 12 % vseh družinskih kmetij; SURS, 2017), je zelo spodbuden, malo manj pa dejstvo, da je povprečna starost gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva še vedno dokaj visoka, in sicer 57 let (vir: https://www.stat.si/statweb/Field/Index/11/58).

Zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali vedno bolj zaostrena gospodarska in družbena situacija tudi družinske kmetije “potiskata” v odločitev glede njihove prihodnosti. Nasledstvo kmetije je občutljiva tema, zato je zelo pomembno, kako poteka pogovor med člani družine ter v kolikšnem času in na kakšen način bo proces nasledstva izveden. Pomembno je, da ima vsaka kmetija vizijo ter jasne kratkoročne in dolgoročne cilje. Če ustaljen način delovanja kmetije ne deluje več, so lahko mladi prevzemniki kmetij tisti, ki naredijo potrebne spremembe na kmetiji. Ker sodoben čas zahteva od nas spremembe tako v načinu razmišljanja kot delovanja, mora upravitelj kmetije sprejemati poslovne odločitve zelo hitro. Zato je zelo pomembno, da obstaja med člani družine zaupanje in da ob prenosu kmetije dobi prevzemnik pri njenem vodenju “proste roke”.

Dan odprtih vrat.

Kmetija Hecl kot primer dobre prakse

Dober primer prakse prevzema in uspešnega vodenja kmetije je Kmetija Hecl iz Orehove vasi iz Občine Hoče-Slivnica. Peter Hecl je kmetijo, ki ima bogato tradicijo vse od leta 1850, prevzel leta 1996. Po končani srednji kmetijski šoli se je zaposlil v Agrokombinatu Maribor, kjer je opravljal delo delovodje v poljedelskem obratu Rače. Z živinorejo in delom na kmetiji se je začel aktivnejše ukvarjati po poroki, ko sta z ženo prevzela kmetijo, ki jo je podedovala. Kot prevzemnik kmetije se je Peter svobodno odločal, kako bo nadaljeval njen razvoj, saj so vse potrebne zadeve glede upravljanja in vodenja kmetije uredili že pred poroko. “Pomembno se mi zdi, da sem na kmetijo prišel neobremenjen, brez preteklosti. Imel sem priložnost uresničiti vse svoje zamisli in novosti,” poudarja.

V preteklosti ni bilo veliko sprememb, danes se spremembe na trgu dogajajo zelo pogosto in hitro. Zato se na Kmetiji Hecl hitro odzivajo nanje. “Sicer nas lahko konkurenca hitro prehiti,” pove Peter malo v šali. Prav zato strateške spremembe tlijo v njem kar nekaj časa, preden se odloči. Vendar ko se odloči, mora biti izvedba ideje hitra. Vedno razmišlja o novih izdelkih in njihovem okusu, oglaševanju, drugačnem pristopu do strank. Za spremembe se odloča na podlagi cen proizvodov, surovin in nakupovalnih navad potrošnikov. Tudi zahteve potrošnikov in trgovcev so vedno večje. Vemo, da smo postali zelo potrošniška družba, ki hlepi po novih stvareh, ki se jih hitro naveliča in jih zavrže. Gre za čisti kapitalizem in malo je ljudi, ki se znajo ustaviti, pogledati okrog sebe, se zavedati svojih dejanj …

Od začetka delovanja kmetije do danes je bilo na njej nekaj sprememb. Začeli so s 45 kravami molznicami, danes jih je 35. Žena je še vedno v službi. Na začetku je imel gospodar eno osebo za pomoč, danes pri delu pomaga še študent. Leta 2011, ko je bila cena mleka zelo nizka, so naredili velik premik, saj so se odločili za predelovalni obrat, pozneje pa ob njem odprli še lastno prodajalno. Kmetija je danes nekoliko večja, bolj odprtega tipa in prilagojena neposredni prodaji izdelkov. Poseben kakovostni razred mleka potrjujejo številne nagrade in certikati.

Razlike v načinu razmišljanja in vodenja kmetije med njim in njegovimi predhodniki vidi Hecl v tem, da so imeli v preteklosti več časa, imeli so bolj družabno življenje. Zdaj je tempo življenja veliko hitrejši, manj je zičnega dela, vendar je psihična obremenitev večja, prav tako je veliko administrativnega dela. Danes se večina ljudi bori za določen ekonomski položaj, ki njim in njihovim otrokom omogoča po eni strani udobno življenje, po drugi strani pa jim veliko vzame, saj skoraj ves svoj čas investirajo v delo. Pri vodenju kmetije mu pomaga to, da je po značaju precej natančen, zanesljiv in odgovoren. V vseh teh letih je pridobil tudi nekaj komunikacijskih spretnosti.

Razlike v razmišljanju in odločitvah od začetka vodenja kmetije do danes opaža tudi pri sebi, delno zaradi starosti, delno pa zaradi izkušenj, ki mu jih je namenilo življenje. Prav tako vodenje kmetije zahteva vedno več znanja in veščin, zato mora slediti novostim in skrbeti za nadgradnjo svojega znanja. Poudarja, da ne smemo pozabiti, da so ljudje na kmetijah tudi očetje, matere, možje, žene, brati, sestre, tete, strici …

Kot vemo, je bilo letošnje leto za marsikoga izziv. Ideja, o kateri je Peter Hecl razmišljal pred dvema letoma, se je v letu 2020 uresničila. Prijavil se je na Lidlovo Lojtr’co domačih. S tem je pridobil novo prodajno pot in nove kupce tudi iz drugih krajev v Sloveniji.

Domače! Zdravo! Naše!

Mladim prevzemnikom kmetije svetuje, naj bodo njihova vodila pri vodenju in razvoju kmetije ter načinu razmišljanja dobra poslovna
ideja, vizija kmetije in koriščenje čim več sredstev EU. Predvsem pa morajo biti drugačni.


Primer Kmetije Hecl nas uči, da se moramo zavedati, da tudi za kmetijstvo in za ponudnike velja, da mora vsak prevzeti odgovornost za svoje delo in svoje odločitve, saj rezultati ne pridejo čez noč. Razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja sloni na mlajši generaciji, ki je v določenih situacijah mogoče bolj pogumna, saj si upa poskusiti nove stvari. Četudi jim kdaj ne uspe, se zavedajo, da se učijo tudi iz svojih
napak in da delo na kmetiji pomeni nenehen proces razvoja.

Zato je zelo pomembno, da starejša generacija prenese svoje znanje na mlajšo generacijo, mlajša generacija pa z znanjem, novimi pristopi, vztrajnostjo in povezovanjem nadaljuje delo svojih prednikov. Novi časi nam dajejo možnost, da prevetrimo svoje razmišljanje, delovanje, predvsem pa, da izkoristimo priložnosti, ki so pred nami. Pri tem so dobrodošli iskreno medsebojno sodelovanje, zaupanje in spoštovanje vseh generacij.

Autor: Mag. Daniejela Kocuvan
Fotografije: Jernej Srebrnič
Vir: Revija Viharnik, oktober 2020

Please wait while flipbook is loading. For more related info, FAQs and issues please refer to DearFlip WordPress Flipbook Plugin Help documentation.

Kmetija Hecl: Kjer nastaja skuta, ki vedno prejme zlato medaljo

Orehova vas, kmetija Hecl. Kako jogurti, siri in skuta s tega dvorišča pridejo po vsej Sloveniji?

Naslova zares ni težko najti. Skoraj se zdi, kot da bi z avtoceste in naprej v Orehovo vas pot vodila naravnost pred vrata. Kar je dobro za tiste, ki prihajajo po nakupih kar na domačijo Hecl. Majhna prodajalna, ki se odpira na dvorišče, je priročen vir mlečnih dobrot za okoličane; polne vitrine jogurtov, pa vse več sirov in drugih mlečnih izdelkov jih tu čakajo.

Ni pa ta lokacija nobena prednost za kupca, ki bi želel njihov jogurt s stevijo, na primer, a je doma na drugem koncu Slovenije, kajti vseeno smo sredi Dravskega polja, streljaj od Maribora. Orehova vas – naj ime še tako odzvanja v ušesih, ker so tu nekoč imeli slovit motokros – je za večino Slovenec zares daleč.

In to je seveda opazil tudi Peter Hecl ter dognal, da pojavljanje na družbenih omrežjih, najcenejši vir oglaševanja za male podjetnike, malo zaleže, če svojih izdelkov ne more pripeljati tudi v bolj oddaljene kotičke Slovenije. To je bil njegov motiv, da je pred dvema letoma začel razmišljati, da bi se prijavil za Lidlovo Lojtr’co domačih: pomenila mu je zagotovljeno hladilno verigo in odprta vrata za dostop v kraje, kamor drugače izdelki ne bi mogli.

Heclovi siri

Po vidnost na Lojtr’co

»Problema nisem znal pametneje rešiti. Prvo leto sem okleval, ali naj se prijavim, lani pa sem to tudi naredil, čeprav so mi vsi govorili: ‘Veš, Peter, tole ne bo zate.’ Vedo namreč, koliko energije vlagam v vsak izdelek. To je diskont, so rekli. Jaz pa gledam in gledam – in kar vidim, je velik cenovni razpon in s tem mesto tudi za butičnejše izdelke. Prvo leto so me domači svetovalci odvrnili, naslednje pa ne več,« pripoveduje, naslon­jen na pult v mali prodajalni.

Pri četrti Lojtr’ci je sodeloval z mladimi sirčki v srajčki, zares zanimivim jogurtom z mandlji in medom ter s skuto – mimogrede, ta je šampionska, tudi letos so na Agri dobili zlato medaljo, že peto, zlata pa je bilo veliko tudi na pravkar končanih Dobrotah slovenskih kmetij. In naj namignemo: zadnji dve leti se veliko ukvarjajo tudi s siri, odličen se nam je zdel trdi, s prano skorjo ali rdečo mažo.

»Po odzivih na spletnih omrežjih vidim, da zdaj prihajajo z vseh koncev Slovenije, pa če se kdo pelje v Maribor, se mimogrede ustavi po skuto,« pravi naš prvi sogovornik. Kakšna pa mora biti, da dobi toliko zlatih medalj? Tako kot večina njihovih izdelkov samozavestno polnomastna, odceja se skozi vrečo, pa dajo ji čas za zorjenje, nekje med 14 in 15 ur na nizki temperaturi. Ni to množična proizvodnja, pravi Peter Hecl in doda, da si sploh ne želijo postati obrat industrijskega tipa, čeprav se morda tako zdi, zaradi Lojtr’ce.

Pozornost vsakemu izdelku

Je pa res, da je kar izziv, ko so potrebne večje količine, pri čemer gre takemu tipu proizvajalca na roko način, da od trgovca dobi mesec prej napoved, koliko bo naročil, in se je mogoče pripraviti ter skombinirati glede na druga naročila. Na tej kmetiji lahko na dan predelajo 800 lit­rov mleka, toliko ga da 35 krav črno-bele pasme, in Hecl pravi, da je bil sprva malo v skrbeh, kajti vedel je, da teoretično lahko pripravijo dodatna naročila za Lidl, prakse pa ni poznal. A je šlo: in čeprav so sprva pri trgovcu napovedali, da bodo jemali po 500 enot vsakega izdelka, se je količina povečevala, kmetija pa je zmogla.

Od načina – ki je hkrati privilegij in breme –, da se vsakega izdelka posebej loti premišljeno in filigransko natančno, noče odstopiti, kajti tak pač je. (Na tem mestu se je razvila obširna debata o individualnih sodobnih prehranskih načinih, citirale so se študije in naš sogovornik se je še enkrat izkazal kot načitan, rahlo asketski tip človeka, eden od ljudi, ki nikdar v življenju ne ubirajo nobenih bližnjic ali hazarderskih tveganj.

Kar potrdi tudi zgodba o tem, kako so dokupili zemljo, da bi se krave pasle tako rekoč pred domačim pragom, vendar je zdaj ne uporabljajo, kajti čez pelje vaška pot in Peter Hecl si je začel predstavljati najslabšo možnost: da kdo spusti krave, te odtavajo najprej na železniško progo, ki teče ob njej, lahko pa še čez na avtocesto. To je, skratka, gospodar, ki bi mu težko očitali nepremišljenost.)

Peter Hecl v svoji prodajalni, ki je priročen vir mlečnih dobrot za okoličane; polne vitrine jogurtov, pa vse več sirov in drugih mlečnih izdelkov jih tu čakajo.

Kmetija nekoč in danes

Takole pa je šla pot na tej domačiji: prva pomembna letnica je 1850, kar nekako štejejo kot ustanovno leto domačije, starša Petrove soproge Martine (ki dela kot pravnica) sta v sedemdesetih letih postavila zares sodoben hlev in tako naštudirala proizvodnjo mleka, da je bila kmetija prva med vsemi leta 1984 v celotni Jugoslaviji. Peter se je priženil, in čeprav je kmetijski tehnik, je moral presedlati na drugo panogo, s poljedelstva na živinorejo. Predelave so se na kmetiji lotili leta 2011, po obdobju, ko je bila odkupna cena mleka tako mizerna, da je bilo treba ukrepati: vse skupaj zapreti ali začeti dodajati vrednost.

Petra Hecla, imam občutek, obiskovalci pogosto sprašujejo, kaj je po izobrazbi, s svojo pojavo izraža pedantnost farmacevta in intelektualno zahtevnost znanstvenika. V resnici je eden redkih kmetov pri nas, ki je najprej v hlevu, potem v proizvodnji mlečnih izdelkov, pozneje pa po potrebi še v prodajalni. Prav toliko kot besede pa o njem pove zaključni prizor našega obiska: »Res ne bosta več?« je upajoče vprašal in sam z neznanskim užitkom do konca pojedel kolutek svojega camemberta.

Autor: Karina Cunder Rečič
Fotografije: Uroš Hočevar
Vir: Odprtakuhinja.delo.si

Jutranji program – Radio Maribor obiskal kmetijo Hecl v Orehovi vasi

Tudi na Radiu Maribor podpiramo lokalno in domače, zato smo se odpravili na kmetijo Hecl v Orehovo vas, kjer pridelujejo mlečne izdelke.

Ali veste, pri koliko stopinjah postrežemo sire in ponudimo jogurte? Na terenu sta bila tonski tehnik Zoran Perko in voditelj Robert Zajšek. 

Oglejte si video:

Morda smo se med epidemijo koronavirusa naučili še bolj ceniti domače in lokalno, sicer pa zadnja leta vse bolj stremimo in iščemo domače produkte. Naša jutranja ekipa se je podala na kmetijo Hecl v Orehovi vasi. Zanimalo nas je, kako nastaja sir, kaj potrošniki največ iščemo in kupujemo ter po kakšnih okusih najpogosteje posegamo.

“Ko vzamete sir iz hladilnika, ga prerežete in odprete. To je dejansko pravilo, da naj bo sir vsaj 5 minut na sobni temperaturi, da se prezrači in prediha. Šele potem začnite sir uživati,” je povedal Peter Hecl.

Posebnost Heclovih pa so med drugimi tudi jogurti, tudi takšni brez sladkorja, z dodatkom stevie, medu… razvili so jih sami.

Če vas pot zanese na kmetijo, boste lahko v njihovi prodajalni izdelke tudi poskusili.

Ostali prispevki …

DOMAČA BUTIČNA PROIZVODNJA JOGURTOV, SIROV…

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/jutranji-program/174712588?jwsource=cl

PETER HECL NOČNI OBISK

Prisluhnite tudi nočnemu klepetu na spodnj povezavi:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174712813?jwsource=cl

Prodaja in dostava mlečnih izdelkov preko spleta

Domače mlečne izdelke kmetije Hecl, lahko od danes nakupujte tudi preko spleta na www.brezslabevesti.si , kjer vam jih dostavijo na dom.

Ponudba domačih mlečnih izdelkov:

  • navadni in sadni jogurti
  • stevia jogurti
  • jogurti brez laktoze
  • poltrdi sir in dimljen sir
  • sir Camembert
  • trdi sir s prano skorjo
  • Sir sirček navaden
  • sir sirček papriciran
  • sir sirček zeliščni
  • domače mleko
  • navadna in lahka skuta